Estimation of the Impact of Migraine on Self-rated Health: A Cross-sectional Study in Slovenia

Zdr Varst. 2020 Dec 31;60(1):38-45. doi: 10.2478/sjph-2021-0007. eCollection 2020 Dec.

Abstract

Aim: With the aim of providing a foundation for evidence-based public health actions, as well as the more individualised clinical treatment of migraine in Slovenia, the objective of our study was to assess the association between poor self-rated health (PSRH) and migraine, adjusted for selected comorbidity and socioeconomic factors.

Methods: The survey, conducted between August and December 2014, involved included 6,262 adults aged 15 years and over. Binary logistic regression was used in univariate as well as multivariate analysis. Three multivariate models were defined: MODEL 1 (migraine and comorbidities related to the physical dimension of health); MODEL 2 (comorbidities related to the mental dimension of health); MODEL 3 (demographic and socioeconomic factors).

Results: In univariate as well as all three multivariate models, the odds of PSRH were statistically significantly higher in migraine sufferers in comparison to non-sufferers (univariate model: ORmigraine=yes vs. migraine=no=2.22 (p<0.001); MODEL 1: ORmigraine=yes vs. migraine=no=2.27 (p<0.001); MODEL 2: ORmigraine=yes vs. migraine=no=1.51 (p=0.002); MODEL 3: ORmigraine=yes vs. migraine=no=1.56 (p=0.001)).

Conclusion: Migraine is an important PSRH-related factor. Comorbidities related to the physical dimension of health do not reduce the power of association between migraine and PRSH, while comorbidities related to the mental dimension reduce the power of association of migraine and other health conditions. The power of the association between migraine and PRSH is also independent of demographic/socioeconomic factors. We can also conclude that migraine seems to be a phenomenon that is in a bi-directional relationship with mental states (thus having an impact on PSRH) and is itself a stressor.

Namen: Z namenom, da bi priskrbeli dokaze na eni strani za z dokazi podprte ukrepe za obvladovanje migrene kot velikega javnozdravstvenega problema, na drugi pa bolj individualizirano zdravljenje bolnikov z migreno na klinični ravni, smo si zadali za cilj proučiti povezanost med migreno in samooceno zdravja kot slabega, prilagojeno na izbrane zdravstvene sopojave in socio-ekonomske dejavnike.

Metode: V presečno raziskavo, izvedeno med avgustom in decembrom 2014, je bilo vključenih 6.262 odraslih, starejših od 15 let. Tako v univariatni kot tudi multivariatni analizi smo kot analitično metodo uporabili logistično regresijo. Opredelili smo tri multivariatne modele – v MODEL 1 smo vključili poleg migrene še izbrane zdravstvene sopojave, povezane s telesno dimenzijo zdravja, v MODEL 2 še zdravstvene sopojave, povezane z duševno dimenzijo zdravja, v MODEL 3 pa še demografske in socio-ekonomske dejavnike.

Rezultati: Obeti za samooceno zdravja kot slabega so bili pri bolnikih z migreno v primerjavi z udeleženci raziskave, ki o migreni niso poročali, statistično značilno višji v vseh modelih (univariatni model: ORmigrena = da vs. migrena = ne = 2,22 (p < 0,001); MODEL 1: ORmigrena = da vs. migrena = ne = 2,27 (p < 0,001); MODEL 2: ORmigrena = da vs. migrena = ne = 1,51 (p = 0,002); MODEL 3: ORmigrena = da vs. migrena = ne = 1,56 (p = 0,001).

Zaključek: Kot kaže, je migrena pomemben dejavnik v samooceni zdravja kot slabega. Njenega pomena ne zmanjšujejo zdravstveni sopojavi, povezani s telesno dimenzijo zdravja, ga pa zmanjšujejo sopojavi, povezani z duševno dimenzijo zdravja. Prav tako njenega pomena ne zmanjšujejo demografski in socio-ekonomski dejavniki. Zaključimo lahko tudi, da je migrena pojav, ki je povezan z duševnimi stanji, istočasno pa ima tudi samostojen vpliv na samooceno zdravja.

Keywords: European Health Interview Survey; Slovenia; migraine; self-rated health.

Grants and funding

The study was performed in the frame of regular tasks of NIPH.