Introduction: The paper presents the findings of the first large-scale survey on post-mortem organ donation among the general Slovenian population. It focuses on the reported donation willingness, the barriers to joining the register of organ donors and the position towards consent to donate organs of deceased relatives.
Methods: A face-to-face survey was conducted on a probability sample of 1,076 Slovenian residents between October and December 2017. The performed analyses included estimations of means and proportions for target variables, an evaluation of between-group differences and a partial proportional odds model to study the relations between organ donation willingness and socio-demographic characteristics.
Results: The mean reported willingness to donate one's own organs after death was 3.77 on a 5-point scale, with less than a third of respondents claiming to be certainly willing. Only 6% of those at least tentatively willing to donate organs were certain to join the register of organ donors in the future. The most frequently reported barriers to registration were unfamiliarity with the procedure and a lack of considering it beforehand. The reported willingness to donate organs of a deceased relative strongly depended on the knowledge of the relative's wishes, yet 80% of the respondents did not discuss their wishes with any family members.
Conclusions: The findings confirm the gap between the reported donation willingness and joining the register of donors. Future post-mortem organ donation strategies need to consider socio-demographic and attitudinal factors of donation willingness and help stimulate the communication about organ donation wishes between family members.
Uvod: Pripravljenost darovati organe po smrti je eden ključnih predpogojev za ustrezno delovanje sistema darovanja organov. Članek predstavlja rezultate prve namenske ankete o darovanju organov po smrti med splošno populacijo Slovenije. Osredotoča se na poročano pripravljenost za darovanje organov, ovire pri vpisu v register darovalcev ter stališča do dajanja soglasja k darovanju organov umrlih sorodnikov. Razumevanje teh vidikov je v slovenskem sistemu darovanja organov še posebno pomembno, saj odločitev o soglasju za odvzem organov sprejmejo svojci, ki se pogosto soočajo z nepoznavanjem želja umrle osebe.
Metode: Zbiranje podatkov je potekalo med oktobrom in decembrom 2017 z osebno anketo na verjetnostnem vzorcu 1.076 prebivalcev Slovenije. Vprašalnik je vključeval širok nabor vprašanj o stališčih, povezanih z darovanjem organov, vpisom v register darovalcev, splošno seznanjenostjo s tem področjem ter komunikacijo o darovanju z drugimi osebami. Analiza podatkov je bila izvedena z ocenami aritmetičnih sredin in deležev za ciljne spremenljivke, primerjavo razlik med skupinami ter modelom parcialno sorazmernih obetov za proučevanje odnosov med pripravljenostjo darovati organe in socio-demografskimi značilnostmi anketirancev.
Rezultati: Povprečna poročana pripravljenost darovati organe po smrti je bila 3.77 na petstopenjski lestvici, pri čemer je bila manj kot tretjina anketirancev prepričana v svojo željo darovati organe. Izražena pripravljenost je bila statistično značilno višja med ženskami, najvišje izobraženimi in ateisti v primerjavi z vernimi, nižja pa med starejšimi, ovdovelimi in prebivalci srednje velikih mest. Le 6 % anketirancev, ki bi bili vsaj morda pripravljeni darovati, je bilo prepričanih, da bi se v prihodnosti registrirali kot darovalci organov; med anketiranci, ki so bili prepričani v svojo pripravljenost darovati, je bilo takšnih 17 %. Najpogosteje navajane ovire za registracijo so bile nepoznavanje postopka ter odsotnost razmišljanja o tem, več kot 10 % anketirancev pa je med razlogi navedlo še neprepričanost v željo darovati in prepuščanje odločitve svojcem. Poročana pripravljenost darovati organe umrlega sorodnika je izrazito odvisna od poznavanja želja te osebe, vendar pa se 80 % anketirancev o svojih željah z bližnjimi sorodniki še ni pogovarjalo.
Zaključek: Rezultati potrjujejo vrzel med poročano pripravljenostjo darovati organe po smrti ter vpisom v register darovalcev. Prihodnje strategije spodbujanja darovanja organov bodo morale upoštevati sociodemografske dejavnike in vpliv posameznikovih stališč na pripravljenost darovati organe ter pomagati pri spodbujanju komunikacije med družinskimi člani o njihovih željah glede darovanja.
Keywords: informed consents; organ donors; sampling studies; surveys and questionnaires; tissue and organ procurement.
© 2019 Nejc Berzelak, Danica Avsec, Tanja Kamin, published by Sciendo.