Introduction: Research on social networks in public health focuses on how social structures and relationships influence health and health-related behaviour. While the sociocentric approach is used to study complete social networks, the egocentric approach is gaining popularity because of its focus on individuals, groups and communities.
Methods: One of the participants of the healthy lifestyle health education workshop 'I'm moving', included in the study of social support for exercise was randomly selected. The participant was denoted as the ego and members of her/his social network as the alteri. Data were collected by personal interviews using a self-made questionnaire. Numerical methods and computer programmes for the analysis of social networks were used for the demonstration of analysis.
Results: The size, composition and structure of the egocentric social network were obtained by a numerical analysis. The analysis of composition included homophily and homogeneity. Moreover, the analysis of the structure included the degree of the egocentric network, the strength of the ego-alter ties and the average strength of ties. Visualisation of the network was performed by three freely available computer programmes, namely: Egonet.QF, E-net and Pajek. The computer programmes were described and compared by their usefulness.
Conclusion: Both numerical analysis and visualisation have their benefits. The decision what approach to use is depending on the purpose of the social network analysis. While the numerical analysis can be used in large-scale population-based studies, visualisation of personal networks can help health professionals at creating, performing and evaluation of preventive programmes, especially if focused on behaviour change.
Izhodišče: Analiza omrežij je raziskovalni pristop, ki je posebej primeren za opis, raziskovanje in razumevanje strukturnih in relacijskih vidikov zdravja. Analiza socialnih omrežij se v javnem zdravju uporablja med drugim za proučevanja vloge socialne opore in socialnega kapitala ter vpliva osebnih in širših socialnih omrežij na vedenje, povezano z zdravjem. Osebne povezave in omrežja, kot so družina ali prijatelji, so bistveni za socialno vključenost. Raziskave egocentričnih socialnih omrežij imajo dolgo zgodovino v sociologiji, v javnozdravstvenih raziskavah pa se uporabljajo redko.
Metode: V zdravstvenovzgojnih delavnicah Gibam se, ki potekajo v okviru Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni, vključenih v raziskavo o socialni opori za telesno dejavnost, je bil naključno izbran eden od udeležencev. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika, oblikovanega za potrebe raziskave, in so primerni za izdelavo sociograma s podatki o opazovancu – egu in osebah, ki jih imenuje v svoje omrežje – alterjih. Intervjuje je v celotni skupini udeležencev osebno izvedel raziskovalec. Za analizo egocentričnega omrežja udeleženca so bile uporabljene numerične metode analize in računalniški programi za analizo socialnih omrežij.
Rezultati: Z numerično analizo so bili dobljeni podatki o velikosti, sestavi (homofilnost, homogenost) in strukturi (stopnja, jakost in povprečna jakost povezav) egocentričnega omrežja. Velikost omrežja predstavlja število imenovanih alterjev. Homofilnost in homogenost sta bili izračunani na osnovi podatkov o egu in alterju (spol, starost, odnos med egom in alterjem). Stopnja egocentričnega omrežja je izračunana kot razmerje med številom alterjev, ki so povezani z egom, in številom vseh navedenih alterjev. Jakost posamezne vezi je izračunana kot vsota jakosti posameznih komponent povezave ego-alter. Izračunana je bila tudi povprečna jakost vezi v omrežju. Opisani in ovrednoteni so trije programi za analizo socialnih omrežij. Programa Egonet.QF in E-net sta primarno namenjena analizi egocentričnih socialnih omrežij, medtem ko je program Pajek v osnovi namenjen analizi velikih, popolnih omrežij. Vsi trije programi imajo možnost slikovnega prikaza omrežja, razlikujejo pa se po obsegu informacij o akterjih v omrežju in njihovih povezah, ki so prikazane v sliki.
Zaključek: Predstavljeni sta numerična analiza in slikovni prikaz egocentričnih socialnih omrežij. Rezultati kažejo, da ima vsak od pristopov svoje prednosti, uporaba pa je odvisna od namena analize egocentričnega omrežja. Medtem ko je numerična analiza primerna predvsem za raziskave na populacijski ravni, lahko slikovni prikaz socialnih omrežij pomaga zdravstvenim delavcem pri razvijanju, izvajanju in vrednotenju preventivnih programov, zlasti če so ti usmerjeni v spreminjanje vedenja, povezanega z zdravjem.
Keywords: qualitative research; social environment; social network analysis; social support.