Background: Internet use is an integral part of our everyday activities; however, Internet use may become problematic and harmful in a minority of cases. The majority of reported prevalence rates of problematic Internet use refer to adolescent samples, whereas epidemiological studies on representative adult populations are lacking. This study aimed to reveal the prevalence and characteristics of problematic Internet use in Slovenia.
Methods: Problematic Internet Use Questionnaire (PIUQ) was included in European Health Interview Study (EHIS) on representative Slovenian sample. The frequency of Internet use and problematic Internet use were both assessed.
Results: 59.9% of Slovenian adult population uses the Internet daily, and 3.1% are at risk of becoming problematic Internet users, 11% in the age group from 20 to 24 years. Those being at risk for becoming problematic Internet users are younger (mean age 31.3 vs. 48.3 for non-problematic users), more likely to be males (3.6% of males, whereas 2.6% of females are affected), students (12.0%), unemployed (6.3%) or unable to work (8.7%), single (6.5%), with high education (4.5%). Regression analysis revealed that the strongest predictor of being at risk for problematic Internet use is age (ß=-0.338, p<0.001); followed by high educational level (ß=0.145; p<0.001) and student status (ß=0.136; p<0.001).
Conclusion: 3.1% of Slovenian adult population are at risk of becoming problematic Internet users, whereas 3 out of 20 Slovenian adolescents aged from 18 to 19 years are at risk (14.6%). Prevention programs and treatment for those affected are paramount, especially for the young generation.
Namen: Internet je sestavni del naših življenj, vendar pa lahko ima prekomerna uporaba interneta pri posameznikih neugodne posledice. Zasvojenost z internetom je sodoben fenomen, konceptualno še nedorečen, vse več raziskav pa opozarja na problematično uporabo interneta in njene posledice. Večina tovrstnih študij je bila izvedenih na vzorcu mladih in študentov, medtem ko jih na reprezentativnih vzorcih odraslih – kot je primer te študije – primanjkuje. Namen pričujoče raziskave je bil ugotoviti razširjenost in lastnosti problematične uporabe interneta v Sloveniji.
Metode: Vprašalnik o problematični uporabi interneta (ang. Problematic Internet Use Questionnaire) je bil pridružen Anketi o zdravju in zdravstvenem varstvu, izvedeni na reprezentativnem slovenskem vzorcu. Izmerjeni sta bili pogostost uporabe interneta in problematična uporaba interneta.
Rezultati: 59,9% slovenske odrasle populacije dnevno uporablja internet in 3,1% jih je izpostavljenih tveganju, da postanejo problematični uporabniki interneta, kar 11% jih je v starostni skupini od 20 do 24 let. Tveganju so izpostavljeni predvsem mlajši (njihova povprečna starost je 31,1 let v primerjavi s povprečno starostjo neproblematičnih uporabnikov 48,3 let, ob upoštevanju da je bila starost analizirane populacije med 18 in 95 let); bolj verjetna je med moškimi (3,6% moških v primerjavi z 2,6% žensk, ki so izpostavljene tveganju), študenti (12,0%), brezposelnimi (6,3%) in osebami, nezmožnimi za delo (8,7%), samskimi (6,5%) ter osebami z višjo izobrazbo (4,5%). Regresijska analiza je pokazala, da je najmočnejši pokazatelj tveganja za razvoj problematične uporabe interneta starost (ß=−0,338, p<0,001), sledi ji univerzitetna izobrazba (ß=0,145; p<0,001) in status študenta (ß=0,136; p<0,001).
Zaključek: 3,1% slovenske odrasle populacije je izpostavljene tveganju, da postanejo problematični uporabniki interneta. Najbolj so izpostavljeni mladi, stari med 18 in 19 let: kar trije od dvajsetih (14,6%). Ključnega pomena je priprava preventivnih programov s posebnim poudarkom na mladih ter nudenje terapije tistim, ki jo potrebujejo.
Keywords: Internet addiction; assessment; behavioural addiction; epidemiology; prevalence; problematic Internet use.