Support Group for Parents Coping with Children with Type 1 Diabetes

Zdr Varst. 2015 Mar 13;54(2):79-85. doi: 10.1515/sjph-2015-0012. eCollection 2015 Jun.

Abstract

Objectives: Type 1 diabetes is one of the most common chronic diseases in childhood. Active parental involvement, parental support in the diabetes management and family functioning are associated with optimal diabetes management and glycemic control. The purpose of this study was to assess parental satisfaction with participation in the group and their perceptions of the impact of the intervention on living and coping with childrens T1D.

Methods: A sample of 34 parents of children with T1D participated in this trend study. The participants' experience and satisfaction with support group was measured by a self- evaluation questionnaire, designed for the purpose of the present study.

Results: Quantitative data show that parents were overall satisfied with almost all measured items of the evaluation questionnaire (wellbeing in the group, feeling secure, experiencing new things, being able to talk and feeling being heard) during the 4-year period. However, parents from the second and third season, on average, found that the support group has better fulfilled their expectations than the parents from the first season (p = 0,010). The qualitative analysis of the participants' responses to the open-ended questions was underpinned by four themes: support when confronting the diagnosis, transformation of the family dynamics, me as a parent, exchange of experience and good practice and facing the world outside the family.

Discussion: The presented parent support group showed to be a promising supportive, therapeutic and psychoeducative space where parents could strengthen their role in the upbringing of their child with T1D.

Izhodišče: Sladkorna bolezen tipa 1 je ena izmed pogostejših kroničnih bolezni v otroštvu. Optimalno vodenje in presnovna urejenost otrokove sladkorne bolezni sta povezana z aktivno vključenostjo staršev/skrbnikov, podporo otroku pri nadzoru nad boleznijo in funkcionalnostjo družine. Raziskava predstavlja oceno zadovoljstva staršev s programom skupine za starše in njihovo doživljanje vpliva omenjenega programa na življenje otroka in spoprijemanje z njegovo SBT1.

Metode: V raziskavi je sodelovalo 34 staršev otrok s SBT1. Udeleženci so izpolnili evalvacijski vprašalnik o izkušnji in zadovoljstvu s skupino za starše, ki je bil sestavljen za namen te raziskave.

Rezultati: Kvantitativni podatki so pokazali, da so bili starši v splošnem zadovoljni pri skoraj vseh merjenih postavkah (počutje v skupini, občutek varnosti, odkrivanje novih stvari, možnost pogovora, občutek slišanosti) v štirih sezonah skupine za starše, razen pri postavki izpolnitev pričakovanj. Udeleženci iz druge in tretje sezone so poročali, da je skupina izpolnila njihova pričakovanja v večji meri, kot pa so o svojih pričakovanjih poročali udeleženci iz prve sezone (p = 0,010). Kvalitativna analiza odprtih vprašanj je pokazala štiri teme: opora skupine pri soočanju z diagnozo SBT1, preoblikovanje družinske dinamike, vzgoja otroka s SBT1, izmenjava konkretnih izkušenj in dobrih praks ter soočanje z okoljem. Tema »opora skupine pri soočanju z diagnozo SBT1« je prevladujoča v vseh štirih sezonah.

Razprava: Skupina za starše se kaže kot pomemben terapevtski, podporni in psihoedukativni dejavnik; v njej starši ob voditeljih in drugih udeležencih krepijo svojo pomembno vlogo, ki jo imajo v življenju otroka s SBT1.

Keywords: emotional regulation; family functioning; fathers; mothers; relational family model.