Introduction: Primary care physicians use various tools and methods to identify medically unexplained symptoms (MUS). The main purpose of our study is to determine the views of Slovenian family medicine trainees (FMT) about using the "Careful Assessment" tool for managing patients with MUS.
Methods: A qualitative study using open survey questions focused on the experience of family medicine trainees in managing patients with MUS. The sample consisted of surveys from 184 family medicine trainees. These trainees analysed a total of 702 patients with MUS. Manual coding was used for quantitative content analysis.
Results: In the coding process, 49 codes were developed that included broader research fields about using the "Careful Assessment" tool for managing patients with MUS. The codes were grouped into four theoretically grounded, logical categories in accordance with the elaborated theoretical concept: multi-purpose utility; improved patient management; in-depth knowledge and new skills; and patient response.
Conclusion: The study demonstrated that, in the view of Slovenian FMT, the "Careful Assessment" tool has multi-purpose utility. The study showed that FMT felt that this tool helps them in systematic patient management. Their opinion is that it helps them establish a trusting relationship with patients, which is a precondition for providing further treatment.
Uvod: Zdravniki primarnega zdravstvenega varstva uporabljajo različna orodja in metode za prepoznavanje medicinsko nepojasnjenih simptomov (MNS). Glavni namen naše študije je ugotoviti stališča in prepričanja Slovenskih specializantov družinske medicine (SDM) o uporabi orodja skrbna ocena za zdravljenje bolnikov z MNS.
Metode: Analizirali smo domače naloge 184 specializantov družinske medicine iz sedmih modularnih skupin (skupine 17–23), ki so v okviru izobraževalnega modula medicinsko nepojasnjena stanja (del obveznega izobraževanja v okviru specializacije družinske medicine), od leta 2016 do 2018, skupaj analizirali 702 bolnika z MNS. Specializanti družinske medicine, ki so sodelovali v študiji, prihajajo iz različnih regij Slovenije, torej smo oblikovali čim širši vzorec. Kvalitativna študija z odprtimi anketnimi vprašanji se je osredotočila na izkušnje SDM pri zdravljenju bolnikov z MNS. Pri metodi kvalitativne analize vsebine smo uporabili ročno kodiranje, s pomočjo katerega smo razčlenili odgovore anketirancev, oblikovali kode in jih potem združili v kategorije (kode višjega ranga), ki jih je možno logično povezati in metodično opisati.
Rezultati: V procesu kodiranja je bilo ugotovljenih 49 kod, ki so vključevale širša raziskovalna področja o uporabi orodja skrbna ocena za obravnavo bolnikov z MNS. Rezultat kodiranja so štiri oblikovane kategorije: večnamenska uporabnost; boljša obravnava bolnika; poglobljeno znanje in nove veščine; odziv bolnikov. Kot nove veščine, ki so jih pridobili s pomočjo uporabe orodja skrbna ocena pri obravnavi bolnikov z MNS, SDM izpostavljajo predvsem: poslušanje bolnika; večino umeščanja simptomov in znakov v biopsihosocialni model; komunikacijske veščine; veščino vpogleda v zgodovino bolnika; prepoznavanje psihosocialnega okolja in socialnih problemov bolnika; veščino hitrejšega in boljšega vpogleda v družinsko anamnezo.
Zaključki: Naša raziskava je pokazala, da je po mnenju Slovenskih SDM orodje skrbna ocena večnamensko koristno za uporabo pri obravnavi bolnikov z MNS. Slovenski SDM menijo, da jim orodje pomaga pri sistematičnem vodenju bolnikov z MNS ter da jim pomaga vzpostaviti zaupljiv in poglobljen odnos z bolniki, kar predstavlja osnovo za kakovostno vodenje in zdravljenje.
Keywords: Careful Assessment tool; family medicine; family medicine trainees; medically unexplained symptoms; qualitative studies.
© 2022 National Institute of Public Health, Slovenia, published by Sciendo.