Introduction: The Slovenian Resolution on the National Healthcare Plan notes that the country's medical laboratory activities are fragmented, which may result in cost-inefficiency and a reduction in the quality of the services provided. Defining the efficiency of laboratory service providers can therefore help us to pursue the objectives of the Resolution, i.e. to consolidate and integrate laboratory activities.
Methods: Using the DEA method, we conducted an analysis of the efficiency of 20 biomedical laboratories in Slovenia, and made a comparison with a "virtual" laboratory, i.e. a merger of laboratories within a selected organisational unit. By testing different DEA models, we sought to determine whether the use of different input variables caused significant differences in the laboratories' efficiency scores.
Results: The research results show that inefficiency resulting from the size of the units is 1.5 times greater than process inefficiency. Using a non-parametric Wilcoxon Signed Rank test, we determined, at a risk level of 0.05, that there was no difference between the efficiency results when using two different technical efficiency DEA models. When evaluating the virtually merged laboratory, we determined that, under all three models, the virtual laboratory achieved 100% VRS efficiency. However, when the CRS methodology was used, the laboratory showed a certain degree of scale inefficiency.
Conclusions: When evaluating merger of medical laboratories we note that the DEA method is methodologically suitable for evaluating the effects of health policy implementation, and is an appropriate tool for identifying where the field of laboratory medicine might be further developed and improved.
Namen: Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva v Sloveniji ugotavlja, da je medicinska laboratorijska dejavnost pri nas razdrobljena, kar ima lahko za posledico slabšo kakovost opravljenih storitev in stroškovno neučinkovitost laboratorijev. Opredelitev učinkovitosti izvajalcev laboratorijskih storitev lahko tako pomaga zasledovati cilje resolucije, tj. konsolidacijo in integracijo laboratorijske dejavnosti.
Metode: Z metodo analize ovojnice podatkov (metoda DEA) smo opravili analizo učinkovitosti dvajsetih biomedicinskih laboratorijev v Sloveniji ter primerjavo z navideznim laboratorijem, ki predstavlja združitev laboratorijev v izbrani organizacijski enoti. S preizkusom različnih vhodno orientiranih modelov DEA smo želeli ugotoviti, ali zaradi uporabe različnih vhodnih spremenljivk obstajajo bistvene razlike pri določitvi končne učinkovitosti laboratorijev. Določili smo tako tehnično kot tudi stroškovno učinkovitost biomedicinskih laboratorijev.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da je na primeru analiziranih laboratorijev kar 1,5-krat višja neučinkovitost, ki izhaja iz velikosti obravnavanih enot, od procesne neučinkovitosti. Z uporabo neparametričnega testa Wilcoxon Signed Rank smo pri stopnji tveganja 0,05 ugotovili, da ne obstaja razlika med rezultati učinkovitosti z uporabo dveh različnih modelov določanja tehnične učinkovitosti. Pri oceni navidezno združenega laboratorija smo ugotovili, da navidezni laboratorij dosega 100-odstotno čisto tehnično učinkovitost, vendar pa pri uporabi metodologije CRS izkazuje določeno stopnjo neučinkovitosti in tudi ni na meji proizvodnih možnosti.
Zaključek: Kadar ocenjujemo vplive združevanja medicinskih laboratorijev ugotavljamo, da je metoda DEA metodološko primerna za evalvacijo učinkov izvajanja zdravstvene politike ter tudi ustrezno orodje za opredelitev nadaljnjega razvoja in izboljšav na področju laboratorijske medicine.
Keywords: DEA method; biomedical laboratory; consolidation; efficiency; optimisation.
© 2020 Nejc Lamovšek et al., published by Sciendo.