Frailty Assessment Scales for the Elderly and their Application in Primary Care: A Systematic Literature Review

Zdr Varst. 2019 Mar 26;58(2):91-100. doi: 10.2478/sjph-2019-0012. eCollection 2019 Mar.

Abstract

Background: The increase in the elderly population is causing changes and challenges that demand a comprehensive public health response. A specific characteristic of the elderly is their frailty. Today's problems with identifying levels of frailty are being resolved by numerous tools in the form of frailty assessment scales. This systematic review establishes which frailty assessment scales for the elderly are being used and what their applicability in primary care is like in Slovenia and around the world.

Methods: Documents published after 2010 were searched for in the PubMed database using keywords and other specific criteria.

Results: A total of 177 search hits were obtained based on various search strings. The final analysis included 28 articles, of which three were systematic literature reviews. These three covered quantitative studies, mainly consisting of observational cross-sectional surveys or cohort studies. Three other studies featured non-systematic literature reviews. Quantitative studies (mainly cross-sectional surveys or cohort studies) prevailed among the remaining 22 articles. One study had a qualitative design (Delphi method). The main outcome measures observed by all studies were frailty assessment scales for the elderly, the majority of which were evaluated on a sample of the elderly.

Conclusions: None of the assessment scales examined are used as the gold standard for primary care. A variety of tools are being used in clinical practice to assess frailty in elderly patients, highlighting the need for standardization and guidelines. This requires evaluating the current assessment scales in terms of validity and reliability, and suitably improving them.

Uvod: Povečan delež starejšega prebivalstva povzroča spremembe in prinaša izzive, kar zahteva celovit odziv na področju javnega zdravja. Specifičnost starostnikov je tudi njihova krhkost. Ta za posameznika pomeni večje tveganje za negativne rezultate, povezane z zdravjem. Ugotavljanje krhkosti daje teoretični okvir, v katerem lahko zdravnik primarnega zdravstvenega varstva oblikuje celovit pristop ocenjevanja in zdravljenja starejšega bolnika s kompleksno multimorbidnostjo na preprost in strukturiran način. Težave določanja stopnje krhkosti danes rešujejo številna orodja v obliki ocenjevalnih lestvic krhkosti. Slovenija se je v letu 2017 pridružila Evropski komisiji pri Skupnem evropskem ukrepanju za preprečevanje starostne krhkosti in oslabljenosti »Joint Action«. Eden izmed predlogov ukrepov in aktivnosti je tudi razviti, implementirati in spremljati sistem presejanja na krhkosti po posameznih področjih. Sicer z merjenjem krhkosti lahko pridobimo uporabne podatke, a je za oblikovanje informacij pomemben izbor ustreznega, veljavnega instrumenta. Pojavlja se vprašanje o količini in kakovosti uporabe ocenjevalnih lestvic krhkosti starostnikov. Namen sistematičnega pregleda literature je ugotoviti, katere ocenjevalne lestvice merjenja krhkosti starostnika se uporabljajo in kakšna je domnevna uporabnost na primarni ravni v svetu in v Sloveniji.

Metode: Sistematično je bila pregledana literatura, objavljena po letu 2010, o ocenjevalnih lestvicah krhkosti starostnika. Iskanje dokumentov je potekalo v bibliografski bazi PubMed po določenih kriterijih s ključnimi besedami: frailty, elderly, evaluation scale, primary, frailty scale, frailty screening in primary care.

Rezultati: Vseh zadetkov glede na različne iskalne nize je bilo 177. V končno analizo se je uvrstilo 28 člankov, od tega trije sistematični pregledi literature. Ti vključujejo kvantitativne raziskave, v večini opazovalne presečno pregledne ali kohortne študije. Tri raziskave so nesistematični pregledi literature. Med 22 drugimi raziskavami prevladujejo raziskave s kvantitativnimi zasnovami, v večini so presečno pregledne ali kohortne študije. Ena študija ima kvantitativno zasnovo, zbiranje podatkov pa je potekalo z delfsko metodo. Opazovani izidi vseh študij so ocenjevalne lestvice starostnikov. V večini so jih raziskovalci vrednotili na vzorcu starostnikov.

Zaključki: Zaradi starajočega se prebivalstva je potreba po ureditvi področja merjenja krhkosti starostnikov s pomočjo ocenjevalnih lestvic vse večja. Za ugotavljanje krhkosti starejših se v praksi uporablja toliko orodij, da je potreba po standardizaciji in smernicah velika. Nobena izmed ocenjevalnih lestvic nima vloge zlatega standarda uporabe za primarno raven. Pred implementacijo v slovenski prostor je potrebno obstoječe ocenjevalne lestvice vrednotiti po kriterijih veljavnosti in zanesljivosti ter jih primerno izboljšati.

Keywords: assessment scales; elderly; frailty; primary care.