Running Injuries in the Participants of Ljubljana Marathon

Zdr Varst. 2017 Oct 9;56(4):196-202. doi: 10.1515/sjph-2017-0027. eCollection 2017 Oct.

Abstract

Introduction: The aim of our study was to determine the self-reported incidence and prevalence of running-related injuries among participants of the 18th Ljubljana Marathon, and to identify risk factors for their occurrence.

Methods: A customized questionnaire was distributed over registration. Independent samples of t-test and chi-square test were used to calculate the differences in risk factors occurrence in the injured and non-injured group. Factors which appeared significantly more frequently in the injured group were included further into multiple logistic regression analysis.

Results: The reported lifetime running injury (absence >2 weeks) incidence was: 46% none, 47% rarely, 4% occasionally, and 2% often. Most commonly injured body regions were: knee (30%), ankle and Achilles' tendon (24%), foot (15%), and calf (12%). Male gender, running history of 1-3 years, and history of previous injuries were risk factors for life-time running injury. In the season preceding the event, 65% of participants had not experienced any running injuries, 19% of them reported minor problems (max 2 weeks absenteeism), but 10% and 7% suffered from moderate (absence 3-4 weeks) or major (more than 4 weeks pause) injuries. BMI was identified as the solely risk factor.

Conclusions: This self-reported study revealed a 53% lifetime prevalence of running-related injuries, with the predominate involvement of knee, ankle and Achilles' tendon. One out of three recreational runners experienced at least one minor running injury per season. It seems that male gender, short running experience, previous injury, and BMI do increase the probability for running-related injuries.

Izhodišča: V pretekli dekadi se je število rekreativnih udeležencev teka na dolge proge v Sloveniji pomembno zvišalo in znaša 40.000 tekačev, kar predstavlja približno 2 % prebivalstva. Leta 2013 se je 18. Ljubljanskega maratona udeležilo skoraj 20.000 tekačev. Več kot 1400 jih je nastopilo na maratonu, 6500 jih je teklo polmaraton, ostali so se udeležili teka na 10 km. Namen naše raziskave je bil določiti incidenco in prevalenco prijavljenih tekaških poškodb udeležencev 18. Ljubljanskega maratona in opredeliti dejavnike tveganja za njihov nastanek.

Metode: Ob prijavi smo 14.176 udeležencem po elektronski pošti poslali povezavo do spletnega vprašalnika, ki je vseboval splošne podatke, tekaško zgodovino in življenjsko/sezonsko prevalenco/incidenco tekaških poškodb. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno in anonimno. Odgovori so predstavljeni z ustreznimi merami opisne statistike. Statistično značilnost razlik v dejavnikih tveganja med poškodovanimi in nepoškodovanimi udeleženci smo vrednotili s Studentovim t-testom oziroma testom hi-kvadrat. Za dejavnike, ki so se izkazali za značilno pomembne v bivariatni analizi, smo v modelu multiple logistične regresije določali njihovo neodvisno napovedno vrednost za tekaško poškodbo.

Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 340 žensk in 357 moških. Njihova povprečna starost je bila 42 let, povprečen ITM je bil 23,1 kg/m2. Glede na pretečeno razdaljo je bila razporeditev naslednja: maraton 132, polmaraton 412 in tek na 10 km 153 udeležencev. Življenjska incidenca tekaških poškodb (odsotnost s teka 2 tedna ali več) je bila naslednja: 322 (46 %) nikoli, 328 (47 %) redko, 31 (4 %) občasno in 16 (2 %) pogosto. Najpogosteje poškodovani telesni deli so bili: koleno (30 %), gleženj in Ahilova tetiva (24 %), stopalo (15 %) in meča (12 %). Kot dejavniki tveganja za življenjsko tekaško poškodbo so bili opredeljeni moški spol, ukvarjanje s tekom 1–3 leta in zgodovina poškodb. V sezoni pred dogodkom 65 % udeležencev ni imelo tekaške poškodbe, 19 % jih je prijavilo manjšo težavo (največ 2 tedna odsotnosti s teka), 10 % jih je utrpelo zmerno poškodbo (odsotnost s teka 3–4 tedne) in 7 % večjo (več kot 4 tedne premora). ITM je bil edini ugotovljeni dejavnik tveganja.

Zaključki: Raziskava prijavljenih poškodb udeležencev 18. Ljubljanskega maratona je pokazala 53-odstotno življenjsko incidenco tekaških poškodb; prevladujejo poškodbe kolena ter gležnja in Ahilove tetive. Eden od treh rekreativnih tekačev utrpi vsaj eno manjšo tekaško poškodbo na sezono. Dejavniki, ki povečajo tveganje za nastanek tekaške poškodbe, so moški spol, kratkotrajno ukvarjanje s tekom, pretekla poškodba in ITM.

Keywords: incidence; injuries; marathons; prevalence; risk factors; running; sports.